Intoleranca na hrano

Intoleranca na hrano je občutljivost telesa na določena živila do katere pride iz dveh osnovnih razlogov:

Neprebavljene hrane, kar je posledica nezadostne količine encimov (laktozna, fruktozna, histaminska … intoleranca)
Prepustnega črevesja, kar je posledica uničenega zaščitnega sloja v steni tankega črevesja, ki nastane zaradi stresa, alkohola, različnih kemičnih snovi v hrani, pogostega zdravljenja z antibiotiki, predelanih živil, želodčno-črevesne okužbe …

Prebavni encimi

Prebavni encimi so beljakovine, ki jih telo ustvarja za razgrajevanje hrane na enostavnejše elemente. Ogljikove hidrate razgradijo na enostavnejše sladkorje, maščobe razgradijo v maščobne kisline, beljakovine v aminokisline. Zaradi tiste pomembne vloge so encimi ključna komponenta za zdravo prebavo.

Da bi encimi dobro delovali, v telesu moramo imeti zadostno količino mineralov. Če encimi zaradi pomanjkanja mineralov ne delujejo dobro, hrana se ne razgrajuje pravilno. Neprebavljene beljakovine lahko zaidejo v krvni obtok v obliki polipeptidov (drobne beljakovinske molekule) na kar se imunski sistem lahko odzove in ravna z njimi kot s tujki. To pa lahko povzroči zastrupitev in okužbo različnih organov in tkiv.

Sindrom prepustnega črevesja

Sindrom prepustnega črevesja prizadene na milijone ljudi širom sveta. Simptomi, ki jih povezujemo s sindromom prepustnega črevesja, so: abdominalne bolečine, razbijanje srca, nespečnost, otekanje, tesnoba, intoleranca na gluten, malabsorbcija, mišični krči, alergije na hrano … posledice pa so različne bolezni: celiakija, multipla skleroza, fibromialgija, avtizem, sindrom kronične utrujenosti, iritabilno črevesje, ekcemi, dermatitis, ulcerozni kolitis …

Kaj pa povzroča sindrom prepustnega črevesja?

Zastrupitev telesa s težkimi kovinami

Obremenitev telesa s težkimi kovinami je eden od glavnih razlogov za nastanek sindroma prepustnega črevesja (težke kovine poškodujejo številne celice med njimi pa tudi celice črevesne sluznice). Zaradi negativnega delovanja in poškodb živčnega sistema delujejo tudi na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka. Najdemo jih v zraku, prašni usedlini, zemlji, amalgamskih plombah, hrani, vodi, cepivih … Najbolj pogosta pa je zastrupitev z živim srebrom (amalgamske plombe), svincem, aluminijem, arzenom in kadmijem. V alopatski medicini je problem tovrstne zastrupitve pogosto spregledan ter zamenjan z neozdravljivimi kroničnimi boleznimi. Simptomi zastrupitve telesa s težkimi kovinami so podobni simptomom avtizma, multiple skleroze, kronične utrujenosti, depresije … Danes obstajajo različni testi za ugotavljanje obremenjenosti telesa s težkimi kovinami (DMPS test, lasni testi, analiza blata …). Če testi pokažejo obremenitev telesa s težkimi kovinami, se moramo razstrupljati. Več o razstrupljanju pa si lahko preberete v knjigi: Do zdravja z razstrupljanjem težkih kovin, avtor Dominik Golenhofen dipl.hol.ener.med.,zdravilec. Vsekakor pa je pomembno, da se pred tem tudi posvetujete z našima zdravilcema (Dominik Golenhofen in Ksenija Lakota).

Hipokloridija (nizka želodčna kislina)

Hidroklorna kislina (HCL) je zelo pomemben želodčni izloček, saj omogoča razbijanje beljakovin ter aktiviranje pomembnih encimov in hormonov (na ta način se telo ščiti pred prevelikim številom bakterij v črevesju). Hipokloridija predstavlja znižano izločanje hidroklorne kisline, kar povzroča prebavne težave. Nastanek hipokloridije je v povezavi s pomanjkanjem soli in toksičnostjo telesa. Simptomi hipokloridije so: napenjanje, vetrovi, zaprtje, driska, lomljivi nohti, akne, pomanjkanje železa, paraziti, razbohotena kandida albicans, slabost po jemanju prehranskih dodatkov … Bolezni, ki so povezane s hipokloridijo, so: celiakija, Adisonova bolezen, astma, ekcem, sladkorna bolezen, luskavica, rozacea, osteoporoza …

Raven želodčne kisline lahko preverite tudi s pitjem pesinega soka (dovolj bo le četrt kozarca). Če se vam urin ali blato pobarvata rdeče potem veste, da imate nizko reven želodčne kisline. Pitje zelenih kašastih sokov, majhni obroki in kombiniranje hrane (ne mešati skupaj beljakovin in ogljikovih hidratov) bo zagotovo pomagalo pri težavah z želodčno kislino.

Kandida

Kandidiaza je glivična infekcija, ki jo povzroča glivica kandida, posebej kandida albicans. Najmanjše spremembe fiziološkega stanja gostitelja spodbujajo bohotenje kandide, ki se iz neškodljive spremeni v agresiven patogeni organizem. To pa povzroča različne okužbe sluznic (usta, prebavila, genitalije) tudi nevarno sistemsko okužbo (pri oslabljenem imunskem sistemu) pa še okužbe kože, lasišča, nohtov … Pri zdravih osebah imunski sistem preprečuje bohotenje kandide, ki v človeškem telesu v normalnih pogojih ima vlogo prepoznavanja in uničevanja škodljivih bakterij ter pomaga pri regulaciji krvnega sladkorja. Če pride do reduciranja za zdravje potrebnih bakterij (jemanje antibiotikov, obremenjenost s pesticidi, klorom, če je imunski sistem oslabljen zaradi bolezni (posebej diabetes, HIV …), jemanja različnih zdravil (kortikosteroidi, antikancerogena zdravila …), podhranjenost …) se kandida začne čezmerno razmnoževati. K temu pa pripomore slaba dieta, alkohol, zakisanost telesa, toksična obremenitev … Kandida izloča encime proteaze in lipaze, kar ji omogoča, da razgrajuje proteine in lipide gostitelja. To pa povzroča poškodbe tkiv in prehajanje kandide v kri (sistemska okužba). Proteaze pa ji omogočajo, da se izogiba imunskemu odzivu gostitelja. Ko kandida postane invazivna, se razvijejo nitaste strukture (hife in pseudohife). V tej obliki je kandida še bolj patogena in se prebija skozi črevesne stene ter povzroča poškodbo črevesnih resic, kar omogoča neprebavljenim delcem hrane, toksinom in bakterijam, da vstopijo v krvni obtok. Na ta način tudi nastajajo intoleranca in občutljivost na hrano ter različne alergije. Kandidiaza in sindrom prepustnega črevesja so iz tistih razlogov tesno povezana. Kandido povzročajo: pogosta uporaba antibiotikov, prehrana, ki vsebuje preveč sladkorja in ogljikovih hidratov, kontracepcijske tabletke, podhranjenost, steroidi, alkohol, citotoksična zdravila, težke kovine … oz. vse kar ogroža normalno delovanje imunskega sistema in zmanjšuje količino koristnih bakterij.

Simptomi kandidiaze so: kronična utrujenost, glivična infekcija, napenjanje, konstipacija ali diareja, spremembe razpoloženja, slabšanje spomina, bolečine v sklepih, alergije, izgubljanje las, atletsko stopalo, sinusne infekcije, prebavne težave, ekcem, slab zadah, srbeče lasišče, genitalne infekcije, nizek krvni pritisk, nizek krvni sladkor, želja po kislem in sladkem, impotenca, prostatitis, hiperaktivnost …

Zdravljenje kandidiaze je kompleksno in zelo zahtevno. Kombinacija antikandidne diete, bioresonance, razkisanja telesa, jemanja probiotikov … se je pokazala kot najbolj učinkovita.

Disbioza

V našem gastrointestinalnem traktu je veliko bakterij, veliko več kot vseh celic v telesu. Določene bakterije so koristne, določene pa nam nič ne koristijo, obstajajo seveda tudi tiste, ki so patogene. Slaba prehrana in življenjski stil ter zdravila lahko uničijo zdravo črevesno floro. To pa pogosto povzroča sindrom prepustnega črevesja. Termin disbioza prvič omenja dr. Eli Metchnikoff (leta 1900). Opisal ga je kot bakterijsko neravnovesje v črevesju. Dr. Eli Metchnikoff je verjel, da je vzrok za nastanek mnogih bolezni povezan z razpadanjem proteinov bakterij v črevesju. Prišel je tudi do ugotovitve, da mlečna kislina (laktična kislina), ki jo proizvajajo določene bakterije lahko ovira produkcijo patogenih bakterij. Mnogi mikrobi v našem gastrointestinalnem traktu sproščajo toksične kemikalije, kot so: amini, amonijak, vodikov sulfid, indoli, fenoli … Tisti mikrobi lahko poškodujejo mikrovile v črevesju (zaradi tega lahko pridejo v kri in povzročajo mnoge zdravstvene težave). Mikroflora črevesja ima veliko različnih funkcij (sinteza vitamina B in K, metabolizem neprebavljenih ostankov hrane/zdravil, proizvajanje kratko verižnih maščobnih kislin iz topnih vlaknin …) in je zaradi tega zdrava črevesna flora pogoj za normalno delovanje telesa (razraščanje patogenih bakterij v črevesju lahko močno ogrozi delovanje imunskega sistema). Patogene bakterije puščajo eksotoksine, ki pa povzročajo kronične in degenerativne bolezni. Iz tistih razlogov disbioza igra pomembno vlogo pri nastanku: iritabilnega črevesja, anklioznega spondilitisa, revmatoidnega artritisa, kroničnega vnetja črevesja, multiple skleroze, sindroma kronične utrujenosti, ekcema, prehranskih alergij … Osnovni razlogi za nastanek disbioze so: uporaba antibiotikov (uničujejo tudi koristne bakterije), pesticidi, herbicidi, fungicidi in insekticidi v hrani (tiste toksične snovi močno reducirajo koristne bakterije v našem črevesju). Če pride do disbioze, je potrebno uživati probiotike, paziti na kislo-bazično ravnovesje in se izogibati povzročiteljem disbioze.

Alkohol

Alkohol poveča kislost želodca, kar lahko povzroči gastritis, vnetje črevesja in prispeva k nastanku hipokloridije. Poleg tega pa negativno vpliva na funkcije jeter, saj zaradi večurne detoksikacije alkohola lahko pride do poškodb jetrnih celic. To pa vsekakor zmanjša presnovno sposobnost jeter (presnovo maščob) ter lahko povzroči nastanek ciroze jeter. Tudi zmerna uporaba alkohola lahko povzroči poškodbo jeter. Pretirana uporaba alkohola pa iritira želodec in zatira produkcijo prostaglandina (snov podobna hormonu, ki uravnava vnetne procese in stimulira regeneracijo tkiv in drugih fizioloških funkcij), kar lahko pripelje do sindroma prepustnega črevesja. Alkohol lahko povzroči tudi podhranjenost, saj onesposablja transport določenih hranilnih snovi do krvi.

Stres

Kronični stres lahko povzroči proizvodnjo citokinov in na ta način poškoduje vnetni odziv telesa. Negativno vpliva tudi na delovanje celotnega imunskega sistema (posebej na njegovo reakcijo na različne infekcije). Možgane in črevesje povezujejo enaki hormoni in živčni sistem, tako da konstantni stres prizadene tudi prebavni sistem ter povzroča: diarejo, zaprtje, krče, napihovanje in pretirano proizvodnjo kislin.

Alergije

Alergije in sindrom prepustnega črevesja so tesno povezani. Poškodba črevesja lahko povzroča alergije ali obratno. Pri alergijah imunski sistem pretirano reagira na snovi, ki so v normalnih pogojih popolnoma neškodljive. Snovi, ki povzročajo tisto reakcijo, se imenujejo alergeni. Najbolj znana je alergija tipa I.

Alergija tipa I

Če nekdo pride v stik z alergenom, B limfociti (posebna vrsta belih krvnih celic) začnejo proizvajati antitelesa, ki se borijo proti “vsiljivcem”. Obstaja 5 tipov antiteles, ki se imenujejo imunoglobulini. IgG, IgM, IgA in IgD nas ščitijo pred tujimi snovmi, tako da olajšajo delo ostalim celicam imunskega sistema (celicam, ki uničujejo tuje snovi). Za alergijsko reakcijo so odgovorna IgE antitelesa. Alergične osebe proizvajajo več IgE antiteles kot tisti, ki alergij nimajo. IgE antitelesa se vežejo na mastocite (celice vezivnega tkiva, ki vsebujejo mediatorje za alergijske reakcije) in bazofilce (vrsta belih krvnih celic, ki vsebujejo mediatorje za alergijske reakcije, ki so locirane v človeškem tkivu). Ko oseba pride v kontakt z alergenom, mastociti in bazofilci sproščajo kemične mediatorje, kot je recimo histamin ter povzročajo alergijsko reakcijo. Tipične alergijske reakcije so: stalen izcedek iz nosu, zamašen nos, srbečica, diareja, nadutost, bruhanje, ekcem, koprivnica … Alergije tipa I lahko povzročijo tudi anafilaktični šok, ki je lahko smrtonosen. Najpogostejše snovi, ki povzročajo alergijo tipa I so: zdravila, mačja in pasja dlaka, pršice, plesen, polen, čebelji pik, med drugimi tudi različno sadje, parfumi, cigaretni dim, oreščki …

Alergija tipa II

Alergija tipa II predstavlja odziv imunskega sistema, ki ga sprožijo celice vezane na antigene (tiste celice, ki so vezane na antigene, so lahko intrinzične (del naših lastnih celic) ali ekstrinzične (zunanjega izvora)). Ko telo prvič prepozna tiste antigene, naredi povezavo IgG in/ali IgM antitelesa na antigene. To pa izzove reakcijo imunskega sistema. Imunski sistem odgovori na ta način, da ne uniči le antigen-antitelo kompleksa, temveč tudi celico, ki je vezana na ta kompleks. Na ta način lahko nastanejo različne bolezni: perniciozna anemija, avtoimuna hemolitična anemija, reakcija na transfuzijo …

Alergija tipa III

Alergija tipa III se nanaša na topljive imunske komplekse (IgG in/ali IgM antitelesa vezana na antigene), ki se oblikujejo v krvi in po navadi odlagajo v tkivih, sklepih, ledvicah, koži … Ko se imunski sistem odzove, uničuje ne samo imunski kompleks, temveč poškoduje tudi okoliško tkivo. Reakcijski čas za pojav alergije tipa III je, v tem primeru, nekaj ur do nekaj dni. Alergijo tipa III povezujejo tudi z revmatoidnim artritisom ter sistemskim lupusom eritematozusom.

Alergija tipa IV

Tista alergija je znana tudi kot T-celična hipersenzitivnost, ki jo večinoma povzročajo T-celice. T-celice ali T-limfociti so vrsta belih krvnih celic, ki locirajo in uničujejo specifične antigene. T-celice lahko stimulirajo delovanje imunskega sistema in na ta način povzročajo vnetni odgovor telesa. Če pride do vnetja črevesne sluznice, lahko nastane sindrom prepustnega črevesja. Reakcijski čas za alergijo tipa IV je 36 do 72 ur. Kontaktni dermatitis in diabetes melitus sta bolezenska stanja, s katerima povezujejo alergijo tipa IV.

Občutljivost in alergija na hrano

Prava alergija na hrano, pri katerih posredujejo IgE antitelesa, je zelo redka. Povzroča pa takojšnjo reakcijo, ki je lahko prepoznamo kot: otekanje, drastičen padec krvnega tlaka, zožitev dihalnih poti, astmo, anafilaktični šok itn. Živila, ki najpogosteje povzročajo tisto alergijo so: pšenica, rž, mleko in mlečni izdelki, oves, soja, jajca, riž, arašidi, morski sadeži, ribe, svinjina … Veliko število ljudi pa ima izkušnje z zakasnelimi reakcijami na hrano, ki lahko nastanejo več ur ali do 3 dni po stiku z alergenom. Živila, ki povzročajo tisto reakcijo je zelo težko ugotoviti prav zaradi tistega reakcijskega zamika. Tisti, ki imajo izraženo občutljivost na določeno hrano, imajo podobne simptome kot tisti, ki imajo sindrom prepustnega črevesja. Zaradi tega uživanje hrane na katero smo občutljivi, lahko poslabša poškodbo črevesne sluznice. Simptomi, ki spremljajo občutljivost na hrano so: kronični glavobol ali migrene, sindrom kronične utrujenosti, bolečine v mišicah in sklepih, zmanjšana koncentracija, omotica, težave s sinusi, palpitacije, težave z dihalnimi potmi, depresija …

Paraziti

Paraziti se nahajajo povsod okoli nas (v zraku, vodi in zemlji). V človeško telo pa pridejo na različne načine (preko umazanih rok, onesnažene vode, skozi kožo, preko dihalnih poti, hrane, insektov, seksualnih odnosov …). Enostavno se jim ne moremo izogniti. Parazitska infekcija pa na žalost pomaga pri nastanku sindroma prepustnega črevesja. Naš imunski sistem nas ščiti pred invazivnimi bakterijami, glivicami, paraziti, ampak če naša obramba oslabi, pride do napada patogenih organizmov. Paraziti so organizmi, ki rastejo, se hranijo in prebivajo v drugem organizmu (gostitelju). Najpogosteje nastanjujejo gastrointestinalni trakt, kjer povzročajo mnoge zdravstvene težave, saj izpuščajo strupene izločke in jemljejo hranilne snovi. Paraziti, ki pogosto povzročajo infekcije v našem telesu so: amebe, bičkarji, trosovci, migetalkarji, gliste, trakulje, metljaji, črvi …Pogosto se hranijo z odpadnim materialom in s toksini znotraj našega telesa ali se hranijo na ta način, da uničujejo naše celice in organe. Če naše telo ni sposobno eliminirati odpadkov, pride do zastrupitve z našimi lastnimi odpadki in s toksičnimi snovmi, ki jih izločajo paraziti. Fekalne materije se nalagajo na črevesnih stenah in povzročajo zaprtje ali diarejo (s tistimi odpadki pa se paraziti prehranjujejo). Infekcije, ki nastanejo zaradi parazitov se pogosto povezujejo z: AIDS-om, sindromom kronične utrujenosti, iritabilnim črevesjem, rakom, kandido, astmo … Paraziti tudi poškodujejo črevesno sluznico, kar omogoča nastanek sindroma prepustnega črevesja. Simptomi parazitnih okužb so: zaprtje, diareja, sindrom kronične utrujenosti, srbenje zadnjika, napihnjenost, vetrovi, izguba apetita, glavobol, nervoza, hiperaktivnost, nespečnost, izpuščaji, bruhanje, alergije, bolečine v mišicah in sklepih …

Uporaba zdravil

Zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje bolečin (npr. ibuprofen) so poleg antibiotikov skupina zdravil, ki izjemno negativno vplivajo na črevesje ter povzročajo nastanek sindroma prepustnega črevesja. Tista zdravila blokirajo encime, ki proizvajajo prostaglandine, ki so odgovorni za zmanjševanje vnetja in regeneracijo tkiv, ampak tudi za občutek bolečine. Če uporabljamo protibolečinska zdravila, ne pride do regeneracije poškodovanega črevesja, saj le-ta blokirajo prostaglandine. Raziskave so pokazale, da se pri 65 % pacientih, ki redno uporabljajo protibolečinska zdravila, razvije vnetje črevesja, pri 35 % pa nastane vnetje želodčne sluznice. Stranski učinki pri uporabi omenjenih zdravil so: bolečine v trebuhu, zaprtje, diareja, edem, gastritis, gastrointestinalno krvavenje, perforacije gastrointestinalnega trakta, glavobol, odpoved srca, hipertenzija, nespečnost, revmatoidni artritis, tinitus … Poleg protibolečinskih zdravil tudi kortikosteroidi in citotoksična zdravila povzročajo sindrom prepustnega črevesja. Kortikosteroidi (če se prepogosto uporabljajo) zavirajo delovanje imunskega sistema, uničujejo koristne bakterije, povzročajo glivične infekcije … Citotoksična zdravila se vežejo na normalne komponente celic (posebej DNA) in jih uničujejo. Tista zdravila delujejo toksično tudi na digestivni trakt in na ta način vplivajo na nastanek prepustnega črevesja.

Slaba prehrana

Ko govorimo o slabi prehrani, seveda mislimo na predelano hrano, umetne snovi, preveč sladkorja, preveč soli, hidrogenizirane maščobe …, ki vsekakor negativno vplivajo na črevesje in črevesno sluznico.

Mononatrijev glutaminat je umetna snov, ki jo dodajajo v hrano, da bi na ta način izboljšali njen okus (deluje kot ojačevalec okusa). Zaradi tega se pogosto uporablja v predelani hrani, ki sama po sebi nima dobrega okusa. Mononatrijev glutaminat je toksična snov na katero so mnogi občutljivi tudi, če so količine izjemno male (manj kot 1 g). Najpogostejše reakcije, ki se pojavijo po zaužitju mononatrijevega glutaminata so: glavobol, omotica, diareja, slabost, trebušni krči, depresija, nespečnost …

Hidrogenizirane maščobe najdemo v: müsli-jih, kruhu, piškotih, čipsih, picah, sladoledih, sladicah, pripravljenih obrokih, prigrizkih, pripravljenih solatnih prelivih, predelanih rastlinskih oljih in maščobah. Tista olja so cenejša, imajo daljši rok uporabe in izboljšajo okus hrane. Pridobivajo jih na ta način, da s pomočjo vodika in kovinskih katalizatorjev, ki jih dodajajo v vroča olja, dobivajo trde maščobe (margarini). Ta proces lahko pusti ostanke niklja, aluminija ali platine v samem produktu. Tiste kovine pa poškodujejo naše celice. Poleg tega pa so maščobe v tej spremenjeni obliki skoraj neprepoznavne za naš prebavni sistem, ki jih zaradi tega niti ne more asimilirati. Trans maščobe oslabijo funkcije celičnih membran, kar omogoča toksičnim snovem, da prodrejo v celice našega telesa. Poleg tega pa zvišujejo LDL holesterol, vplivajo na nastanek srčnih bolezni, raka, diabetesa, debelosti, povzročajo motnje v delovanju imunskega sistema …

Sladkor (saharoza) je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Sladkor predvsem pridobivajo iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Čeprav so nam najbolj znani negativni efekti konzumiranja rafiniranega sladkorja, lahko rečemo, da tudi ostale oblike le-tega niso najbolj idealna hrana za naše telo.

Sladkor se zelo hitro spremeni v maščobe, kar lahko povzroči nastanek srčnih bolezni, debelost ter sladkorno bolezen.
Sladkor lahko zavira normalno delovanje imunskega sistema (telo postane ranljivo, hitro pride do različnih infektivnih bolezni, saj sladkor preprečuje belim krvnim celicam uničevanje bakterij). Raziskave so pokazale, da 100 g zaužitega sladkorja zmanjša aktivnost belih krvnih celic za 5 ur.
Poleg tega pa vpliva na delovanje nadledvične žleze (lahko povzroči nastanek hipoglikemije, sladkorne bolezni …).
Vpliva tudi na nastanek alergij na hrano.
Pospešuje proces staranja.
Poškoduje normalno delovanje gastrointestinalnega trakta, kar lahko povzroči nastanek Crohnove bolezni, ulceroznega kolitisa, malabsorbcije …
Sladkor tudi povzroča odvisnost. Poleg tega pa, če uživamo preveč sladkorja pride do pomanjkanja minerala v telesu.
Izguba kalcja je tudi povezana s prekomernim uživanjem sladkorja.

Sol

Telo vsekakor potrebuje sol. Problem nastane, če s soljo pretiravamo, kar se zgodi precej pogosto. To posebej velja za rafinirano sol. Če konzumiramo preveč soli, telo zadržuje vodo. Ledvice odstranjujejo odvečno sol in vodo iz krvi skozi urin. Če pa ledvice ne delajo dobro, potem se tekočina nabira v telesu. Zaradi tega srce dela močnejše in se dviguje krvni tlak, kar obremenjuje stene krvnih žil. Pretirana uporaba soli pa lahko vpliva na nastanek različnih bolezni (srčne bolezni, osteoporoza, infarkt, Menierova bolezen, sindrom karpalnega kanala, ciroza jeter, izgubljanje kalcija, kamni v urinarnem traktu, kronični gastritis, rak ezofagusa in želodca, astma …)

Aspartam je umetno sladilo (E951), ki ga uporabljajo v različni industrijsko predelani hrani in pijači. Narejen je iz 50 % fenilalanina, 40 % aspartamske kisline in 10 % metanola (metanol je smrten v dozi dveh čajnih žličk, saj se v telesu pretvori v formaldehid in mravljično kislino). Fenilalanin in aspartamska kislina hitro prideta do centralnega živčnega sistema in če ju uživamo v velikih količinah, pretirano stimulirajo možganske celice, ki lahko tudi odmrejo. Simptomi, ki so povezani s pretirano uporabo aspartama so: glavobol, omotičnost, zaspanost, hiperaktivnost, depresija, agresija, fobije, zamegljen vid, poškodba sluha, palpitacije, diareja, srbečica … Aspartam tudi povezujejo z možganskim tumorjem, sindromom kronične utrujenosti, prirojenimi hibami …

Simptomi PI

Simptomi intolerance na hrano so številni in zelo neprijetni.
Nekateri med njimi so:

napenjanje
zaprtje
glavobol
bolečine in pretakanje po trebuhu
težave s kožo (izpuščaji, akne, atopični dermatitis)
težave z dihalnimi potmi
simptomi razdražljivega črevesja
sindrom kronične utrujenosti
artritis
bolečine v sklepih
hiperaktivnost
težave s telesno težo
slaba absorpcija hranil
depresija
vnetje črevesne sluznice

NE IŠČITE DRUGJE. TESTIRAJTE SE TAKOJ !

Naročite se

Kontakt

Golenhofen d.o.o.
Dolomitska ulica 3
1000 Ljubljana

tel: 059 059 090
www.golenhofen.si
info@golenhofen.si